Drugi dan je spet bil super dan! Ko smo se zbudili smo najprej sli na
zajtrk, ki je bil zelo dober. Dobili smo namrec jajca, palacinke, maslo,
caj… Bolj ko ne je bil to evropski zajtrk.

Po zajtrku smo srecali iste 3 nemce kot vceraj, ki so pa se ze
dogovorili kaj bodo delali danes v Fesu - ogledali si kraljevo palaco in
okolico. Ker pa mi nismo imeli boljsega plana, smo se odlocili, da gremo
z njimi. Kako urco so nas cakali da smo se pripravili, nato pa smo
poiskali dva taksija in se odpeljali pred vhod palace.

Kralj ima v vecjih mestih palace(Fes, Rabat, Marrakech, Casablanca…),
kjer obcasno biva, vendar pa so palace vedno zaprte in si jih ni mozno
pogledat od znotraj, zato smo si pogledali velicasten vhod.

Od vhoda smo sli malo okrog in prisli do lokalne trznice. Razlika med to
trznico in prejsno je bila ta, da so na tej po nekod imele fixne cene,
se pravi cene, ki so napisane in se jih trgovci drzijo. Tam amo srecali
maroskega studenta, ki studira jezike in je imel ta dan edini prosti dan
v obdobju 1 solskega leta. Odlocil se je, da bo ga porabil za nas in da
nam bo razkazal se zidovski predel.

Mellah, zidovska cetrt po berbersko, je bila nasa naslednja zanimiva
pot. Pogledali smo si namrec sinagogo in grobnice, zraven tega pa je
student bil zelo dober vodic saj nam je razlozil vse kar nas je
zanimalo, med drugim tudi, zakaj so na razlicnih krajih po mestu zidovi
porisani z kvadrati in dodanimi stevilkami. Uporabljajo se namrec v casu
volitev, ko marocani v kvadrate nalepijo slike landidatov za volitve. In
nato glasujejo za cifre nad slikami. Po tem ogledu smo z nemci sli jest.
Dobili smo mizo polno hrane. Dobesedno ni bilo vec nic prostora na mizi.

Locili smo se od studenta in nadaljevali svojo pot po fezu. Sprehajali
smo se dokler nismo nasli dokaj vredu razgleda. Tam smo malo posedeli,
si odpocili in se nato odpravili naprej ob obzidju. Zraven obzidja je
bila dvo pasovnica in na nekaj 100m policaj ali dva, saj je vendar za
obzidjem kraljeva palaca. Na vrocini nikomur ni bilo vec za hoditi zayo
smo rekli, da bomo poiskali taxi/bus. Vendar sredi nicesar (na levi
cesta na desni obzidje), nismo nasli taxija oz. busa. Zato smo stopali…

Pobrala sta nas 2 domacina in 6 se nas je peljalo na zadnjih treh
sedezih do nasega hostla. Voznja je bila zelo zanimiva, marocana sta pa
se prizgala njihovo domaco glasbo. Na koncu sta rekla “pay anything you
want”, ko pa smo jima dali 40MAR pa sta hotela vec (se taxi racuna manj,
pa bi se peljali bolj komot).

Konec dneva smo preziveli v hostlu.

Prvo moram povedat da ne morem vrjet da se lahko tlko dobrih stvari zgodi v enem dnevu.

Ko smo pristali v maroku, zjutraj ob 10 nismo vedeli tocno kako lahko pridemo v center. Romano je mel neko priblizno informacijo, da pelje avtobus #16 do medine, nismo pa vedeli niti priblizno kje lahko cakamo na njega, zato smo pac cakali pred letaliscem, kjer smo spoznali tudi dva slovenca, ki nista imela hostla niti za 1 dan.

Nekaj casa smo cakali, nato pa smo videli v daljavi avtobus, ki se pelje proti nam, vendar se je na zalost vstavil 1km vstran. Hiteli smo do busa v upanju da je pravi, in res, pravi je bil.

Na prvi voznji z avtobusom, smo prvic videli bedo maroka (okolica mesta, revscina…), vis nekaj gradijo, kopajo jarke… Na koncu pa v teh zgradbah nihce ne zivi. Zato jih je ogromno zapuscenih.

Ko smo prispeli v center Fesa smo morali poiskat nas hostel, ki pa niti priblizno nismo vedeli kje je, na GPSju ga namrec ni naslo. Z dvema slovencoma smo se vsedli na pijaco, kjer so imeli tudi free wifi. Ko je romano malo pogooglal, smo ugotovili, da so nam iz hostla poslali naroben naslov, ki je bil skoraj pravi - zamenjana je bila samo ena crka, kar je dovolj da telefoni niso nasli. Ko smo vnesli pravi naslov smo ugotovili, da je nas hostel v drugem centru mesta (mesto se locuje na staro in novo). Nato smo vprasali par taksistov za cene, in nato z najcenensim odsli proti hostlu (dva slovenca sta se bila vedno zraven - vsi so nas tretirali kot skupino).

Marocani so zelo prijazen narod, zato nas je taksist se peljal malo okoli (ceno smo imeli fiksno in se nam ni zaradi tega povisala). Pripeljal nas je na razgledno tocko nad celim mestom. Od tam smo sli proti hostlu.

Tam smo dobili za dobrodoslico dober metin caj. Sli smo v sobo in se razpakirali. Ko smo prisli na teraso, sta slovenca (Tina in Klemen) ze imela ponudbo za razgled mesta. Na terasi sta se bli dve nemki in en nemec (~20let stari). Zmenili smo se z vodicem (ki tudi dela v nasem hostlu), za ceno ogleda 30MAR (3€), pojma nismo meli kaj lahko od tega pricakujemo.

Ogled je trajal 4 ure in pes smo hodili po mestu z 1miljon prebivalcev. Prvic smo doziveli prav kulturo maroka, ljudi ki na ulici kockajo, otroke ki igrajo nogomet z doma narejeno zogo, domaco peko kruha, ki stane 1MAR(0.1€), trgovine velike 1x1m…

Tri stvari smo si podrobno pogledali:

• Neko oljnarno, ki nam je namesto, da bi predsavila proces proizvodnje, dali eniga moskiga, ki je delal zivo reklamo in nam hotel prodat njihovo olje. Nad tem sem bil malo razocaran.

• Drugo najvecjo proizvajalnico barve in usnja v Maroku. V priponki je slika. To je vse rocna obrt in zelo smrdi. Vendar pa je zeeelo zanimivo za videt.

• Neko sivalnico, ki je mela vrjetno najbolj starinske stroje kar obstaja. Nevem ce bi temu lahko sploh rekel stroj, ker je pol dela rocnega. Slika je v priponki (v ozadju so nemke - vsi so nas tretirali kot skupino, se malo vecjo kot prej), koncni izdelek ima romano na glavi v eni izmed slik v priponki.

Sli smo domov, na njihov fastfood ter spat. Kot zanimivost, zdi se mi da je vse tu narejeno rocno. Tudi ko smo hodili po teh ulicah, ce si pogledal v te ulice si lahko videl, da res delajo rocno.

Se napisem kaj, za slovnicne napake se opravicujem, ker tipkam na telefonu.

V petek sva bila z Nejcem na tekmovanju v Novi Gorici. Na samem
tekmovanju je bilo nekaj komplikacij, vendar smo jih uspeli rešiti
skupaj z mentorji, kar nama je pomagalo pri super dosežku: 2. mesto.
Bravo nama!

Po končanem tekmovanju smo se odpravili iz Nove Gorice proti Ptuju. Mene
pa so odložili v Ljubljani, kjer so me pričakali prijatelji, s katerimi
smo odšli na pot proti Ženevi. Pot je bila dolga, ampak cilj je bil
fenomenalen. Avtosalon v Ženevi nam je prikazal kar nekaj zanimivih
avtov. Pokazal pa bom te, ki so se mi zdeli najbolj zanimivi (Novega
ferrarija žal nisem slikal s telefonom, slik pa še nisem dobil).

Mclaren P1

Bugatti

Avto, ki bi ga imel za sebe, dokler ne pridem do Lamborghinija: Alfa C4

In še moj najljubši avto iz salona:
Lamborghini Aventador

Pri Fordu so imeli zelo zanimiv način pogleda v motor. Okrog motorja je
namreč bila nameščena roka, katero si lahko vrtel in skozi njo opazoval
notranjost motorja.

Pri Mitsubishiju si lahko pogledal celo v notranjost
avtomobila.

Avtosalon v Ženevi si moraš pogledati, če imaš možnost. Ne bo ti žal!
Upam, da se drugo leto ponovno odpravimo in pogledamo novosti avto
sveta.